Domov >> Življenjska vprašanja >> Kje je Bog, ko se ljudje soočamo s tragedijami?


Kje je Bog, ko se ljudje soočamo s tragedijami?

Kako v sebi najti moč, ki je potrebna za soočanje s strahovi, tragedijami, nesrečami in žalostjo? Kaj lahko pričakujemo od Boga?

Do kakšne mere se lahko zanesemo na Boga, da nam bo stal ob strani? Ali je On resnično tisti, h kateremu se lahko obrnemo po pomoč v času krize, pa tudi v času miru?

Tragedija, katastrofa, žalost: Kje je Bog?

Bog je stvarnik vesoljnega sveta in hrepeni po tem, da bi ga spoznali. Pravzaprav nas je s tem namenom ustvaril. Njegova velika želja je, da bi položili svoje zaupanje vanj in tako izkusili njegovo moč, ljubezen, usmiljenje, pravičnost in svetost. Zato nas nenehno vabi: »Pridite k meni.«

Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez deset let. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«1 Najbolj pomembno dejstvo pa je, da on ve kaj se bo zgodilo v našem življenju in nam bo ob vseh trenutkih stal ob strani, če se le odločimo, da ga povabimo zraven. On nam je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«2 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«3

Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse hudo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Toda kljub vsemu bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«4 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnem življenju pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli dopustil, da se s težavami spopadamo sami.

V Svetem Pismu je zapisano: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«5 »GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«6

Jezus Kristus je svojim učencem zaupal naslednje besede tolažbe: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«7 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, ki ga do sedaj še niste poznali; nihče ni za vas skrbel tako, kot zna le Gospod.

Tragedija, katastrofa, žalost: naša svobodna volja

Ko je Bog ustvaril človeka, mu je dal svobodno voljo. To pomeni, da se lahko sami odločimo, ali bomo z njim gojili osebni odnos ali ne; bomo njegovo ljubezen sprejeli ali ga bomo zavrnili; izbiramo lahko med dobrimi in slabimi deli. Če bi Bog želel, bi nas lahko naredil ljubeznive in dobre. Toda kakšen odnos bi lahko potem imeli z njim? Če bi bili popolni, potem to ne bi bil več odnos, temveč le prisiljena pokorščina in nadzorovana ubogljivost. Človeštvu je dal dostojanstvo s tem, da nas je ustvaril s svobodno voljo.

Tarnanje nad Gospodom je naraven odziv na vse katastrofe sveta: »Gospod, kako si lahko dopustil, da se je vse to zgodilo?«

Toda kako naj bi Bog po našem mnenju ravnal? Si resnično želimo, da bi Bog nadzoroval vsa naša dejanja? Kolikšno število mrtvih v terorističnem napadu bi bilo za nas sprejemljivo? Koliko ljudi bi Bog lahko pustil umreti?! Bi nam bilo bolj všeč, če bi Bog dopustil smrt le stotih ljudi? Ali morda smrt ene osebe? A če bi Bog preprečil smrt le ene osebe, potem ne bi imeli več svobodne volje. Ljudje namreč Boga ignoriramo, se mu upiramo, pogosto zatavamo na napačno pot in zavestno škodujemo sočloveku.

Tragedija, katastrofa, žalost: naš svet

Naš planet za življenje ni najbolj varen kraj, saj nam za vsakim vogalom preti nevarnost: umori, avtomobilske nesreče, teroristični napadi … V prihodnosti nas lahko čaka marsikaj, saj živimo v zelo krutem okolju, na Zemlji – v svetu, kjer ljudje pogosto ne izpolnjujemo Božje volje.

Toda moramo se zavedati, da ni Bog tisti, ki je odvisen od našega usmiljenja, temveč smo (na srečo) mi prepuščeni njegovi milosti – milosti Boga, ki je ustvaril vesoljni svet, zvezde in sonce z besedami: »Naj bodo luči na nebesnem oboku!«8 To je Bog, ki »je kralj vse zemlje.«9 Njegova moč in modrost sta neizmerni in čeprav se moramo ljudi pogosto soočati z nepremagljivimi težavami, se moramo zavedati, da imamo vsemogočnega Boga: »Glej, jaz sem GOSPOD, Bog vsega mesa. Ali je kaj pretežko zame?«10 On je Bog, ki nam je dal svobodo, a vseeno obdržal svojo voljo: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.«11 Iz te njegove moči lahko ljudje črpamo tolažbo, če ga le sprejmemo v svoje srce: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.«12

Strah, tragedija, katastrofa: kje je Bog?

Skoraj vsi ljudje – pravzaprav vsak človek posebej – imamo obdobja, ko se zavestno odločimo za življenje brez Boga. Če sebe primerjamo z drugimi ljudmi, še zlasti s teroristi, lahko ugotovimo, da smo zelo ljubeči in spoštovanja vredni ljudje, toda če bi morali v tem trenutku stopiti pred Boga, bi v iskrenosti svojega srca spoznali in priznali svojo grešno naravo. Tako se nam pogosto zgodi, da pred našo molitvijo nastopi krajši premor, ki je posledica zavedanja, da Bog pozna vse naše misli, dejanja in sleherno sebičnost. S svojimi dejanji in z načinom življenja smo se namreč ljudje oddaljili od Boga. Pogosto smo živeli življenje brez njega in bili prepričani, da lahko uspemo brez njegove pomoči. Sveto pismo pravi: »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«13

Kakšne pa so posledice tega tavanja? Zaradi našega grešnega življenja smo ljudje ločeni od Boga. Ta ločitev pa ne vpliva le na življenje, saj je plačilo za naše grehe smrt ali z drugimi besedami večna ločitev od Boga. Toda Bog nam je omogočil odpuščanje grehov in nas povabil, da ga kljub naši grešni naravi spoznamo.

Notranja moč, ki izvira iz Božje ljubezni

Bog je sam prišel na zemljo, da bi nas rešil: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« 14

On zelo dobro pozna okoliščine, v katerih živimo. Pozna naše trpljenje in bolečino, saj je Jezus zapustil rajsko življenje in sam vstopil v nevarno okolje tega sveta. Izkusil je lakoto, žejo, utrujenost, krivične obtožbe in celo preganjanje s strani prijateljev in družine. Pravzaprav je kot utelešeni Bog, izkusil veliko več trpljenja, kot si lahko zamislimo – nase je namreč prevzel največje breme in s smrtjo na križu plačal odkupnino za naše grehe. »Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas.«15 Za naše odrešenje je prestal bičanje, križanje, sramotenje in počasno umiranje na križu, končna smrt pa je bila posledica zadušitve.

Jezus je svojim učencem večkrat napovedal, da bo dokazal svojo Božansko naravo tako, da bo križan in da bo tri dni po svoji smrti obujen nazaj v življenje. Ni rekel, da se bo v prihodnosti zopet utelesil v kakšno drugo bitje. (In tudi če bi se, kako bi lahko to dokazal?) Rekel je, da bo tri dni po tem, ko bo položen v grob, vstal od mrtvih in se živ prikazal tistim, ki so ga videli križanega. Tri dni kasneje so njegovi učenci resnično našli prazno grobnico, mnogo pa jih je tudi pričalo o tem, da so ga videli živega.

Sedaj pa nam Jezus ponuja večno življenje, ki si ga ne moremo zaslužiti z lastnim naporom. To je dar, ki nam ga Bog ponuja brezplačno in ga lahko sprejmemo tako, da ga povabimo, naj vstopi v naše življenje: »Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu.«16 Človek ima možnost, da se pokesa svojih grehov. Po Jezusu Kristusu se lahko vrnemo h Gospodu in tako prejmemo večno življenje. Pravzaprav je zelo preprosto: »Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.«17 On si želi vstopiti v naše življenje.

Notranja moč po Božjem načrtu

Kaj pa nebesa? Sveto pismo pravi: »Večnost jim [ljudem] je položil v srce.«18 Ljudje pogosto trpimo zaradi smrti bližnjega in takrat dobimo občutek, da je s tem svetom nekaj narobe; zaradi večnosti, ki nam jo je Bog položil v srce, globoko v sebi čutimo, da mora nekje obstajati boljše okolje za življenje in v naših srcih si znamo celo predstavljati, kako bi svet brez bolečin, težav in trpljenja izgledal. Toda lahko smo prepričani, da ima Bog za nas resnično pripravljen svet, kjer bo vse potekalo drugače kot tukaj in bo vse storjeno po njegovi volji. Na njegovem svetu bo Bog »obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več.«19 Na takšnem svetu se bo Božji Duh naselil v ljudi na način, kakršnega še nismo videli.20

Povsem naravno je, da čutimo bolečino, če izgubimo bližnjega v terorističnem napadu, toda to ni niti približno tako pogubno, kakor če zavrnemo Jezusovo ponudbo večnega odnosa z Gospodom. Ne le zaradi večnega življenja, ki ga preko tega odnosa prejmemo, temveč zaradi pozitivnega vpliva, ki ga naša vez z Bogom prinese v naše življenje. On je smisel našega življenja, izvir tolažbe in modrost v času zbeganosti; on je naša moč in naše upanje. »Okusite in glejte, kako dober je GOSPOD. Blagor možu, ki se zateka k njemu!«21

Ljudje pogosto pravijo, da je Jezus le »bergla« za človeka, a se pogosto ne zavedajo, da je On resnično naša edina zanesljiva opora.

Jezus je rekel: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«22 S temi besedami hoče Jezus poudariti, da tisti, ki svoje zaupanje položi vanj, gradi življenje na trdi skali. V času stiske nam bo namreč on dal moč, da jo preživimo.

Notranja moč, ki prihaja iz Božjega Sina

Še danes se lahko odločite in sprejmete Jezusa v svoje srce: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«23 Jezus Kristus je pot, po kateri se lahko vrnemo k našemu Očetu. On pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Nenehno nas vabi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu.«24

Če želite, lahko še ta trenutek povabite Boga v svoje srce. To naredite tako, da se iskreno pogovorite z Gospodom – pogovor z Bogom se imenuje molitev – in lahko ga nagovorite z naslednjimi besedami:

Bog! V svojem srcu sem se obrnil stran od Tebe, sedaj pa želim to spremeniti. Tebi, Jezus Kristus, odpiram vrata svojega srca in Te prosim za odpuščanje grehov. Nočem biti več ločen od Tebe in Te prosim, da si od tega trenutka naprej Ti Bog mojega življenja. Hvala Ti, Gospod!«

Če ste to molitev iskreno izrekli in Boga povabili v svoje življenje, potem se lahko veselite svetlejše prihodnosti, saj je Jezus obljubil, da bo tistim, ki zaupajo vanj, podaril življenje v obilju.25 Ni se nam potrebno spraševati, »kje je Bog?«, saj je obljubil, da bo prebival v nas26 in nam podaril večno življenje.27

Ne glede na to kaj se dogaja okoli nas, lahko vsak trenutek zaupamo, da nam Gospod stoji ob strani; On nam lahko tudi v najhujših okoliščinah, ko ljudje ne izpolnjujejo Božje volje, prinese v srca svoj mir. On lahko namreč v vsakem primeru nadzoruje, kaj se dogaja na zemlji, in če smo ga povabili v svoje srce, se lahko vedno zanesemo na njegovo obljubo: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.«28

Jezus pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Jaz sem svet premagal.«29 »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.«30

Če želite poglobiti svoje znanje o Bogu, njegovi volji in njegovemu načrtu za vaše življenje, si preberite Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij.

Pravkar sem povabil Jezusa v svoje življenje (nekaj dodatnih informacij …)

Nisem se še popolnoma odločil in vas prosim, da mi to ponudbo še dodatno objasnite …

Imam vprašanje …

(1) Izaija 46,9-10
(2) Psalmi 46,1
(3) Jeremija 29,13
(4) 2 Korinčanom 4,8-9
(5) Nahum 1,7
(6) Psalmi 145,18-19
(7) Matej 10,29-31
(8) 1 Mojzes 1,14
(9) Psalm 47,8
(10) Jeremija 32,27
(11) Izaija 46,10
(12) Jakob 4,6
(13) Izaija 53,6
(14) Janez 3,16-17
(15) 1 Janez 3,16
(16) Rimljanom 6,23
(17) 1 Janez 5,12
(18) Pridigar 3,11
(19) Razodetje 21,4
(20) Razodetje 21,27; 1 Korinčanom 15,28
(21) Psalm 34,9
(22) Janez 14,27
(23) Janez 1,12
(24) Razodetje 3,20
(25) Janez 10,10
(26) Janez 14,23
(27) 1 Janez 5,11-13
(28) Rimljanom 8,28
(29) Janez 14,27; 16,33
(30) Hebrejcem 13,5

Kako začeti osebni odnos z Bogom …

Imam vprašanje …


PIŠITE NAM
 O strani
 Zemljevid strani