Domov >> Kako spoznati Boga? >> Povezati se z Božanstvom


Povezati se z Božanstvom

Opis glavnih religij sveta: hinduizem, budizem, islam, krščanstvo in new age

Avtor: Marilyn Adamson

Vsi ljudje si želimo, da bi lahko na koncu življenja pogledali nazaj in ugotovili, da smo velik del življenja preživeli pravično. Vsi si želimo uspeti in če izvemo, da nekdo pozna način, kako narediti življenje zadovoljivo ali celo smiselno, potem se splača zadevo raziskati. Pogosto se zatečemo k eni izmed svetovnih religij. Toda zakaj? Kaj je v njih takšnega, kar bi lahko našemu življenju dalo vrednost in ga naredilo bolj stabilnega?

V naslednjih odstavkih bomo pregledali nekaj pomembnejših religij sveta … hinduizem, new age, budizem, islam in krščanstvo.* Na kratko bomo opisali vsako izmed teh religij – značilnosti po katerih se razlikujejo – in predstavili, kaj lahko človeku ponudijo, na koncu pa bomo razmislili še o tem, kako se Jezusovi nauki razlikujejo od ostalih religij sveta.

*Čeprav imajo vse te religije tudi številne sekte, katerih verovanja odstopajo od osrednje veroizpovedi, sem se tu odločila le za opis osnovne, matične vere. Lahko bi vključila tudi ostale velike religije, a vendar sem jih zaradi jedrnatosti izpustili.

Hinduizem

Večina hindujcev časti eno nespremenljivo resničnost (Brahman), častijo ga v neskončnem utelešenju bogov in boginj. Te različne manifestacije božanstev pa so utelešene v idolih, templjih, gurujih, rekah, živalih itn.

Hindujci vidijo svoje sedanje življenje kot posledico dejanj, ki so jih storili v prejšnjem – če je njihovo prejšnje življenje odlikovala predvsem zloba ali grešnost, lahko v tem življenju prestajajo strašne stiske. Cilj vsakega hindujca je, da se osvobodi zakona karme, kar pomeni, da se osvobodi neskončne reinkarnacije.

Ta cikel karme pa se lahko prekine na tri načine, v katerih mora vernik:

  1. predati se z vso ljubeznijo enemu od hindujskih bogov ali boginj;
  2. preko meditacije pridobiti spoznanje Brahmana (edinosti) ter spoznati dejstvo, da življenjske okoliščine niso resnične, da je osebnost le iluzija in da je le Brahman resničen;
  3. posvetiti se različnim verskim ceremonijam in obredom.

V hinduizmu ima vsak človek svobodo, da se odloči, kako bo dosegel duhovno izpolnitev. Hinduizem razlaga vse bolečine in nesreče sveta na svojevrsten način – vsako trpljenje, ki ga mora kakšna oseba prenašati, pa naj bo to bolezen, lakota ali nesreča, je posledica njegovih slabih dejanj, navadno iz prejšnjega življenja. Pomembna je le duša, ki ima možnost, da se nekoč osvobodi tega cikla ponovnega rojstva in počiva v miru.

New age

New age povišuje rast človekove lastne moči ali celo božanskosti. Ko pripadniki te religije govorijo o Bogu, ne mislijo na transcendentnega in osebnega Boga, ki je ustvaril vesoljni svet, temveč se ta beseda nanaša na neko višjo zavest, ki izvira iz nas samih. Človek vidi sebe kot Boga, kot kozmos ali kot vesoljni svet. Pravzaprav je božansko vse, kar človek vidi, sliši, čuti ali si predstavlja.

Ker je ta religija zelo selektivna, se kaže kot zbirka mnogih antičnih spiritualnih tradicij. Prav tako kot hinduizem, tudi new age priznava veliko bogov in boginj. Čeprav vidijo zemljo – ki ima svoj razum, čustva in božanskost – kot izvir vse duhovnosti, je vendar nad vsemi stvarmi subjekt sam. »Jaz« je začetnik, nadzornik in Bog vsega. Izven subjektovega dognanja realnost ne obstaja.

Teologija new age-a vsebuje obsežno zbirko vzhodnega misticizma in spiritualnosti ter metafizičnih in psihičnih tehnik, kot so vaje za dihanje, petje, bobnanje, meditacije itd., ki lahko človeku pomagajo razviti spremenjeno zavest in lastno božanskost.

Vse negativne stvari, ki jih lahko človek na tem svetu doživi (neuspeh, žalost, jeza, sebičnost, bolečina), so le iluzija. Človek je namreč sam vladar svojega življenja in zato ne more biti v življenju nič narobe, negativno ali boleče. Sčasoma se lahko subjektova duhovnost razvije do te stopnje, da izven njegovega dojemanja ne obstaja več nobena objektivna realnost. Ko človek postane Bog, si lahko sam kroji svojo resničnost.

Budizem

Čeprav med nepoznavalci budizma vlada prepričanje, da častijo Budo, to pravzaprav ni res. Budisti ne častijo nobenega Boga ali Božanstev. Buda (ali Siddhartha Gautama) si namreč nikoli ni lastil nobenega božanskega naslova in tudi ostali budisti ga ne priznavajo kot Boga – oni vidijo Budo kot nekoga, ki je dosegel popolno duhovno razsvetljenje ter se osvobodil nenehnega ciklusa življenja in smrti – to pa je tudi smoter za katerega si prizadevajo vsi budisti. Verujejo namreč v ponovno rojstvo brez konca, ki vključuje tudi trpljenje, in zato vedno stremijo k prekinitvi tega kroženja. Prepričani so, da ta cikel povzročajo njihova hrepenenja, zmote in sovraštvo ter se zato skušajo odpovedati vsem poželenjem mesa, se odcepiti od samega sebe in tako doseči čistost srca.

Budisti živijo svoje življenje po principu verskih načel in preko globoko predane meditacije. Kadar se budisti potopijo v svojo meditacijo, to ni isto kot molitev ali osredotočanje na boga, temveč se popolnoma posvetijo svoji samodisciplini. Preko učene meditacije lahko človek namreč doseže nirvano – »prenehanje pihanja« ali ugasnjenje plamena poželenja.

Budizem združuje prvine, ki se prepletajo v večini svetovnih religij: disciplina, korist in navodila, po katerih bi moral človek živeti.

Islam

Muslimani verujejo, da obstaja eden vsemogočni bog Alah, ki je transcendenten in superioren vsemu človeštvu; vidijo ga kot stvarnika vesoljnega sveta ter kot izvir vsega, kar je dobro in kar je zlo. Vse, kar se zgodi, se zgodi po njegovi volji. Alah je mogočen in strog sodnik, ki pa je prizanesljiv do vseh tistih, ki so mu pokorni, opravljajo dobra dela in živijo svoje življenje v verski predanosti. Alahovi privrženci so obenem tudi njegovi služabniki.

Muslimani častijo več prerokov, toda le Mohamed, ki ga štejejo kot zadnjega, je prerok, po čigar besedah in načinu življenja se zgledujejo. Muslimani morajo spoštovati pet verskih dolžnosti:

  1. obnavljanje vere v Alaha in Mohameda;
  2. izgovarjanje določenih molitev v arabščini petkrat na dan;
  3. dajanje ubogim;
  4. post od zore do mraka od hrane, pijače, spolnosti in kajenja en mesec v letu;
  5. romanje v Meko enkrat v življenju in tam čaščenje Alaha.

Če Musliman spoštuje vse te zakone, lahko po smrti upa na življenje v nebesih, v ostalih primerih pa mora večnost preživeti v peklu.

Islam za mnoge ljudi predstavlja vero, ki se popolnoma ujema z njihovo predstavo o božanstvih in religijah, saj uči o enem bogu, ki ga častimo z rednimi verskimi obredi ter preko dobrih del. Po smrti je človek na podlagi svoje verske predanosti nagrajen ali kaznovan.

Krščanstvo – vera v Jezusa Kristusa

Krščanski bog je ljubeči Bog, ki se je razodel človeštvu in nam dal možnost, da ga poznamo že na tem svetu. Vera v Jezusa Kristusa ni osnovana na verskih obredih ali dobrih delih, temveč na osebnem odnosu z Bogom ter na nenehnem nadgrajevanju tega odnosa.

Pomen krščanskega življenja in radost, ki iz njega izvira, ni le v Jezusovih naukih, temveč že v sami veri v Kristusa. On namreč v svojih govorih ni nikoli rekel, da je le učitelj ali prerok, ki kaže pot k posvetitvi in h Gospodu, temveč je trdil, da je utelešeni Bog. Delal je čudeže, grešnikom odpuščal njihove prestopke in dejal, da bo vsakdo, ki veruje vanj, imel večno življenje: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.«1

Za kristjana je Sveto pismo nekakšno sporočilo, ki ga je Bog napisal človeštvu. A Sveto pismo ni le zgodovina Jezusovega življenja in opis njegovih čudežev, temveč nam ta knjiga razodeva Božjo osebnost, njegovo ljubezen, resnico in pot do osebnega odnosa z njim.

Kristjan se lahko v vsaki težki situaciji poln zaupanja obrne na svojega modrega in mogočnega Boga, saj ga le ta neizmerno ljubi. Prav kristjan namreč veruje, da bo Bog uslišal njegove prošnje in da življenje dobi smisel šele takrat, ko človek v polnosti časti Boga.

Kakšne so razlike med temi religijami?

Če si ogledamo opise teh religij sveta in njihovih pogledov na božanstva, lahko opazimo ogromne razlike:

  • Hindujci priznavajo veliko božanstev.
  • Budisti trdijo, da božanstev ni.
  • Pripadniki new age-a verjamejo, da so oni bogovi.
  • Muslimani varujejo v mogočnega boga Alaha, ki ga pa ni moč spoznati.
  • Kristjani verujejo v Boga, ki je ljubeč in dosegljiv.

Vprašajmo se, če je res, da vse religije častijo istega boga? Če bi se hotele vse religije poistovetiti z new age-om in se osredotočiti na svojo kozmično zavest, bi se moral islam odpovedati svojemu edino Bogu, hinduizem vsem svojim bogovom, budizem pa bi moral priznati, da Bog obstaja.

Vsaka izmed velikih religij sveta (hinduizem, new age, budizem, islam in krščanstvo) je po svoje edinstvena. Toda le ena izmed teh religij govori o osebnem in ljubečem Bogu, ki ga lahko spoznamo že na tem svetu. Jezus Kristus nam namreč priča o Bogu, ki nas vabi v osebni odnos z njim in nam vedno stoji ob strani kot svetovalec, kot nekdo, ki nas tolaži, in kot vsemogočni Bog, ki nas ljubi.

Hindujci se morajo sami truditi, da bi se osvobodili karme; pripadniki new age-a si prizadevajo v smeri svoje božanskosti; v budizmu se mora človek sam podati na pot osvoboditve od poželenja,; verniki islama spoštujejo svoje verske zakone, da bi lahko po smrti živeli v raju. Jezus Kristus pa nas uči o odnosu z osebnim Bogom – to je odnos, ki se ne konča s smrtjo, temveč se nadaljuje tudi po njej.

Ali lahko Boga spoznamo že v tem življenju?

Da. Toda ne samo to. Boga lahko spoznamo že na tem svetu, obenem pa smo lahko tudi prepričani, da nas Bog sprejema in ljubi, takšne kot smo.

Večina svetovnih religij pusti posameznika, da si sam prizadeva doseči duhovno izpolnjenost. Buda npr. ni nikoli trdil, da je brez greha, prav tako kot je Mohamed priznal, da potrebuje odpuščanje. »Vsi drugi preroki, guruji ter učitelji, pa ni pomembno kako modri, nadarjeni in vplivni so bili, so se v svojem duhu zavedali, da so nepopolni, prav tako kot mi.«2

Jezus Kristus pa ni nikoli govoril o svojih osebnih prestopkih, temveč je celo drugim odpuščal njihove grehe, prav tako kot si sedaj želi, da bi nam odpustil naše. Vsi se zavedamo svojih napak, zavedamo se nekaterih dejanj, zaradi katerih nas ljudje ne odobravajo in tudi sami na te trenutke nismo ponosni. Vsak človek zase ve, ali je njegov greh zasvojenost, nagla jeza, nečistost ali sovraštvo. Čeprav Bog greh sovraži in je sam rekel, da je posledica greha naša oddaljenost od njega, nas kljub temu ljubi in nam je zato priskrbel možnost odpuščanja grehov ter nam tako omogočil osebni odnos z njim. Jezus, Božji Sin in utelešeni Bog, je prevzel nase vse naše grehe ter namesto nas trpel in umrl na križu. Sveto Pismo pravi: »Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas.«3

Bog nam je s smrtjo svojega Sina na križu omogočil odpuščanje grehov, odpuščanje popolnoma vseh naših prestopkov – preteklih, sedanjih in prihodnjih. Jezus je plačal odkupnino za vse. Bog, stvarnik nebes in zemlje, nas ljubi in si želi z nami imeti osebni odnos: »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.«4

Preko Kristusa nam Bog ponuja popolno očiščenje od greha in krivde, saj nam želi dati priložnost, da odložimo breme naših preteklih neuspehov in v prihodnosti postanemo boljši ljudje. V osebi Jezusa Kristusa je Bog iztegnil svojo roko proti človeštvu in nam tako omogočil, da ga osebno spoznamo. »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«5

Bog si želi, da bi ga spoznali.

Bog nas je ustvaril z namenom, da bi imel z nami osebni odnos. Jezus pravi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen… in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel.«6 Ko je Jezus rekel »jaz sem pot, resnica in življenje«7, ni le pozval ljudi, naj sledijo njegovim naukom, temveč nas je povabil, da naj sledimo njemu. Jezus se je dvignil nad vse preroke in učitelje, ki so zase trdili le, da govorijo resnico, saj je zase rekel, da On je resnica.8

Jezus je trdil, da sta On in Oče eno, in nam to celo dokazal – napovedal je namreč, da bo usmrčen na križu in da bo tri dni po svoji smrti obujen nazaj v življenje. Ni rekel, da se bo v prihodnosti reinkarniral v drugo bitje. (In tudi če bi se, kako bi lahko to dokazal?) Rekel je, da bo tri dni po tem, ko bo položen v grob, vstal od mrtvih in se živ prikazal tistim, ki so ga videli križanega. Tri dni kasneje so njegovi učenci resnično našli prazno grobnico, mnogo pa jih je tudi pričalo, da so ga videli živega. Sedaj nam Jezus ponuja večno življenje.

Kako se krščanstvo razlikuje od ostalih religij

Mnogo religij se osredotoča le na vernikov duhovni boj, medtem ko je vera v Jezusa Kristusa vzajemno delovanje med Bogom in človekom. On nas vabi naj pridemo k njemu: »GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi.«9 Z Bogom se lahko pogovarjamo in On bo naše molitve uslišal, podaril nam bo mir in v naša srca naselil veselje; pokazal nam bo pravo pot; pokazal nam bo svojo ljubezen in nam spremenil življenje. Jezus je namreč rekel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«10 To sicer ne pomeni, da bo naše življenje od tega trenutka naprej popolno in brez težav, ampak, da se lahko v vsaki preizkušnji naslonimo na Boga, ki nam je pripravljen pomagati in nam je v svoji ljubezni vselej zvest.

A ta pot ni podobna metodam izpopolnjevanja samega sebe kot so „osmerna pot“ ali „pet stebrov islama“. Ni meditacija in ni utemeljena na opravljanju dobrih del ali izpolnjevanja desetih zapovedi. Te metode nam delujejo kot jasne in dobro določene poti za duhovno rast, ki jim ni težko slediti. Toda sčasoma lahko takšna pot postane le obremenjujoče prizadevanje za izpopolnjenost življenja, naša povezava z Bogom pa še vedno ni celovita. Temelj svojega upanja ne smemo postaviti na svojo lastno zmožnost, da nam bo uspelo izpolnjevati vse zakone in predpise, temveč moramo graditi svoje življenje na Odrešeniku, ki nas preko naše vere vanj in s pomočjo svojega darovanja sprejema takšne kot smo. Našega mesta v nebesih si ne moremo zagotoviti preko dobrih del in lastnih naporov. Bog nam namreč podarja nebesa brezplačno, ko sprejmemo njegovega Sina Jezusa Kristusa v svoje srce.

Si tudi vi želite prejeti popolno odpuščanje in osebno spoznati Božjo ljubezen?

Kako začeti osebni odnos z Bogom …

Gospoda lahko spoznate še danes in še isti trenutek lahko začnete z njim graditi osebni odnos. Najprej se morate iskreno pokesati svojih grehov, preprosto prositi Boga odpuščanja in ga povabiti v svoje življenje. Jezus je rekel: »Glej, stojim pred vrati [tvojega srca] in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu.«11 Si želite osebnega odnosa z Bogom, ki vas je ustvaril in vas neizmerno ljubi? Če v srcu resnično čutite to željo, potem lahko to naredite z naslednjimi besedami: »Jezus, želim prejeti tvoje odpuščanje in te prosim, da še ta trenutek vstopiš v moje srce. Hvala ker si prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame. Hvala, ker si prišel v moje življenje, tako kot si rekel, da boš.«

Sveto Pismo pravi: »Tistim pa, ki so jo sprejeli [Besedo], je dala moč,da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«12 Če ste iskreno prosili Boga naj vstopi v vaše življenje, potem ste začeli z njim graditi oseben odnos. To poteka približno tako: ko Boga spoznamo, nam začne pomagati, da še globlje spoznavamo njegovo ljubezen; s svojo modrostjo nas začne voditi skozi odločitve našega življenja. Če želite izvedeti kaj več o osebnem odnosu z Jezusom, vam priporočam, da začnete brati Janezov evangelij, obenem pa vam polagam na srce, da se o tej odločitvi, ki ste jo pravkar sprejeli, z nekom pogovorite.

V ostalih religijah goji vernik nekakšen odnos edino z nauki, idejami in rituali, medtem ko lahko v krščanstvu vsak človek gradi odnos z ljubečim in mogočnim Bogom. Če se z Bogom pogovarjamo, nas vodi skozi življenje. Toda On nam ne pokaže le, katero pot naj uberemo, katere filozofije naj se držimo ali katero religijo naj spoštujemo, temveč nas vedno znova vabi, da ga spoznamo, da v življenjskih težavah zaupamo v njegovo ljubezen in da skupaj z njim izkusimo radost življenja. »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo.«13

Pravkar sem povabil Jezusa v svoje življenje (nekaj dodatnih informacij …)

Nisem se še popolnoma odločil in vas prosim, da mi to ponudbo še dodatno objasnite …

Imam vprašanje …

(1) Janez 8,12
(2) Erwin W. Lutzer, Christ Among Other Gods (Chicago: Moody Press,1994), str. 63
(3) 1 Janez 3,16
(4) 1 Janez 4,9
(5) Janez 3,16
(6) Janez 6,35;37
(7) Janez 14,6
(8) Erwin W. Lutzer, Christ Among Other Gods (Chicago: Moody Press,1994), str. 106
(9) Psalm 145,18
(10) Janez 10,10
(11) Razodetje 3,20
(12) Janez 1,12
(13) 1 Janez 3,1

Kako začeti osebni odnos z Bogom …

Imam vprašanje …


PIŠITE NAM
 O strani
 Zemljevid strani